Sklep X Ips 187/2012

Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije nosi revident.

Če revident dovoljenost revizije uveljavlja zaradi odstopa od sodne prakse, mora skladno s trditvenim in dokaznim bremenom, ki ga nosi, najprej natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop, in zatrjevano odstopanje utemeljiti.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo, katere dovoljenost uveljavlja z razlogom iz 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper delno odločbo Upravne enote Velenje z dne 9. 12. 2009, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 8. 10. 2010. Tožena stranka je z navedeno odločbo med drugim zavrnila revidentovo pritožbo zoper navedeno odločbo prvostopenjskega organa, s katero je ta med drugim (v VI. in VII. točki izreka delne odločbe) odločil, da mora Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju SOD) v korist tam navedenih upravičencev skrbniku za poseben primer izročiti obveznice SOD v višini 263,11 DEM in 48,17 DEM kot odškodnino za tam navedene nepremičnine.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revident, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje.

6. Revident zatrjuje, da izpodbijana sodba odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Sklicuje se na sklep Vrhovnega sodišča X Ips 413/2009 z dne 18. 5. 2011 in v njem navedeno stališče glede izhodiščne vrednosti za vrednotenje nepremičnin v postopku denacionalizacije, ki je določena v 4. členu Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (v nadaljevanju Odlok).

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedenim sklicevanjem na sodno prakso Vrhovnega sodišča ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije zaradi odstopa od sodne prakse, ki ga uveljavlja. Revident bi namreč moral po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča in skladno s pojasnjenim trditvenim in dokaznim bremenom (4. in 5. točka te obrazložitve) najprej natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop, in zatrjevano odstopanje utemeljiti (npr. sklep Vrhovnega sodišča X Ips 513/2009 z dne 10. 3. 2011).

8. Na navedeno je Vrhovno sodišče revidenta opozorilo že v sklepu X Ips 469/2011 z dne 19. 1. 2012, vendar revident kljub temu tudi v obravnavanem primeru ni postavil pravnega vprašanja, ter posledično tudi ni utemeljil niti njegovega pomena za odločitev v zadevi niti zatrjevanega odstopanja od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Kot ga je Vrhovno sodišče opozorilo že s svojim sklepom X Ips 469/2011, tega namreč ni storil s sklicevanjem na sklep Vrhovnega sodišča X Ips 413/2009 in v njem sprejeto pravno stališče Vrhovnega sodišča glede porasta tržnih cen preko deleža iz drugega odstavka 5. člena Odloka in s tem poprave izhodiščne vrednosti iz 4. člena Odloka.

9. Glede na to, da revident ni izkazal izpolnjenosti zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

K II. točki izreka:

10. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Datum zadnje spremembe:

31.07.2012

Podobni dokumenti:

• Sklep X Ips 287/2010
• Sklep X Ips 45/2008
• Sklep X Ips 469/2011